Mala Shangrila je končno tu

IMG_2813
“Ona sanja ljudi v vesolju, ona sanja o žitnem polju, …”

Najprej je bila “moja Shangrila” in je še vedno. A zadnja tri leta se na njej pojavljajo stvari, ki si zaslužijo svoj kotiček. Da jih bo lahko več in bodo prihajale na dan bolj sproščeno.

Zato “končno mala Shangrila”. Ne bom preveč napovedovala kaj bo nastalo iz nje, idej je veliko, koliko se jih bo zrealiziralo pa je druga stvar … Dobrodošli🙂

Prvomajski družinski planinski tabor v PUS Bavšica

Bavsica maj 193
Bavšica, 28.04.2016

Pred začetkom tabora je bilo napeto: 44 prijavljenih, v PUS Bavšica pa 45 postelj v šestih sobah in bivaku, 3 družine želijo svojo sobo. Kako to sestavit?

Bavsica maj 275
Zabava na snegu

V sredo v Bavšici zapade 30 cm snega, cesta je v četrtek dopoldan še neprevozna, tabor se začne v petek. Prvotni plan za sobotni izlet odpade, ker je preveč snega in bodo otroci mokri. Kaj bi izbrali za alternativo?

Bavsica maj 294
Spoznavni večer.

In potem vse steče … seznam oseb po sobah »se sestavi«, cesta je kopna, družine prihajajo druga za drugo, nobene ne prestraši, da bomo imeli namesto spomladanskega zimski tabor. In zvečer po prijetnem snežnem veselju in spoznavnem ter pravljičnem vložku v PUS zaspi 13 »bolj ali manj popolnih družin«, 20 odraslih in 21 otrok (dve punci sta zboleli in sta z mamo ostali doma).

Bavsica maj 389Zbudimo se v čudovito sončno jutro, tehnični vodja se je spomnil super izleta in po zajtrku in vseh tistih »procedurah« se v vrsti odpeljemo na Ravni Laz. Namenili smo se proti Širokemu plazu do Križa. Sledili so vsi, tudi najmlajši. Razen Davida, ki je vstal že ob petih in na poti do izhodišča zaspal:/. Z očkom nam je prišel nasproti, ko se je zbudil;). Popolnoma drug svet kot v Bavšici je bil pred nami. Skoraj nikoli nam ni bilo treba stopiti na sneg, je bilo pa možno preplezati neprešteto skal in balvanov. Super motivacija, a hkrati tudi upočasnjevalec tempa. Zato smo misel na vzpon do vrhnje skale zavrgli in se od križa spustili proti Bovcu. Že tako smo morali kosilo prestaviti za eno uro.

Bavsica maj 522
Malce neposrečena skupinska slika na Širokem plazu.

Tudi spust je bil bogat s skalami za preplezat, ograjami za odpret, prečkati smo morali mostiček. Ko so vozniki ubrali drugo pot, ni bilo več »trde moške roke« in otroci so se pognali v tek. A vsakič le do domenjenega mesta. Seveda ni šlo brez padcev, ampak ko je človek v elementu se hitro pobere. V Bovec je mlajši del ekipe prišel pred vozniki, zato je bila na »Bovškem stadionu« še priložnost za pravo atletsko tekmo. Pozabila sem še na skoraj najpomembnejše: Ob poti je ležalo veliko dračja in ker nas je čakal kresni večer in ker je v Bavšici zaradi snega vse mokro, smo nabrali suhe veje. Ideja je prišla od ene družine in starejši otroci so se z veseljem ponudili za nosače.

Bavsica maj 552 Bavsica maj 569 Bavsica maj 439 Bavsica maj 622

Bavsica maj 656

Ogenj je zvečer res veličastno zagorel, a še pred tem smo se vsi preizkusili na Bavškem poligonu, DSC00544ki je prinesel polno izzivov by Uroš. Vse družine so opravile z vsemi izzivi. Sledil je še mini turnir v nogometu za otroke in v odbojki za odrasli. »Nešportniki« so se lotili priprave ognjišča. Zakurili smo še pri dnevu, saj ga v tem obdobju leta »pozno zmanjka«. Spekli smo si hrenovke, za ražnjiče sta poskrbeli kar kuharici, za sladico pa spet mi na ognju. Mnjamiiii.Bavsica maj 756

Za nekatere se je kresna noč bolj, za druge manj zavlekla. Dan je bil izkoriščen. Naslednje jutro smo se zbudili v oblake in rahel dež.

Bavsica maj 783
Matijev čebelnjak – ena od točk, ki jo je bilo potrebno poiskati.

Ne ravno idealen dan za raziskovanje Bavšice, a smo se kljub temu podali na pot. Tokrat ne vsi skupaj. Izžrebali smo po dve družini, ki sta se z zemljevidom, navodili in listom za žigosanje skupaj podali na raziskovanje doline. Šest skupin torej, Galu in Sanji smo prepustili prosto izbiro. Vseh šest skupin je pridobilo vse žige, ena skupina je malo pogoljufala z avtomobilom, druga pa je zaključila v le polovični zasedbi. Za zmago je bilo potrebno pripraviti še dobro predstavitev poti. Po seštevku točk so zmagali Deževniki, izenačen izid pa so imeli tudi Sloni, a z le dvema članoma, ki sta premagala celo pot.

IMG_8957_tnPo predstavitvah smo opazili, da ne dežuje več in se podali na mokro snežne vragolije. Tisti, ki so se prej vrnili v hišo, so se lahko pred večerjo preizkusili še v slikanju peščenih slik. Ponovno je sledil pravljični večer tokrat v izvedbi Jane in Janje.

Bavsica maj 860Kaj vse smo počeli na zadnji dan našega tabora težko opišem. Zunaj je deževalo, a okoli Jureta se je kljub temu nabrala ekipa za pohod na Logje. Njihova vztrajnost je bila poplačana s plezanjem na vrvi in spuščanjem iz balvana. Ostala ekipa se je zabavala v koči in pred njo. S čim? Hm … z dostavo pošte, z barvanjem in določanjem kamnov, ustvarjanjem peščenih slik, petjem, pospravljanjem in gotovo sem pozabila še enkrat toliko stvari kot sem jih naštela. Po kosilu smo zaključili s torto, iskanjem skrivnih zakladov, Losom in s slovesom.

Bavsica maj 917Večinoma bi se vsi strinjali s tem kar je napisal Taras: »Tabor je bil super, ničesar ne bi spremenil«.

Več slikovnega gradiva za vse radovedneže tule.

Debni vrh nad Zalogom

Je bil par let naš »hišni vrh« oz. našemu domu najbližji hribček, na katerega smo se pogosto povzpeli. Tudi za najmlajšega škrata je bil to prvi vrh, ki ga je osvojil – če temu lahko tako rečemo, saj se je na vrh prinesel v nosilki;)

Ko smo razmišljali kam povabiti pisano druščino prijavljenih na družinski tabor v Bavšici na spoznavni izlet, smo se odločili za Debni vrh. Izbira se je izkazala za dobro, saj je bilo vzpona toliko, da so ga zmogli tudi najmlajši – starejši otroci pa so se v enega izmed klancev zapodili kar dvakrat. Pred in po vzponu pa nam je čudovito okolje ribnika ponujalo prostor za igro in raziskovanje.

Opatija – med zimo, pomladjo in poletjem

Na Učki je bila zima, pod njo pomlad, ob morju pa skoraj poletje, ko smo konec marca obiskali Opatijo. Že nekaj časa sem planirala ta izlet, saj se vsakič, ko se službeno ustavim v Opatiji, zaziram v Učko in razmišljam kako fino je obalno sprehajališče Franca Jožefa za male kolesarje. Konec marca se je končno vse sestavilo in odpravili smo se na pot. Najprej na Učko oziroma na njen najvišji vrh Vojak. Startali smo iz Poklona, okrašenega s pomladnimi cvetlicami. Po pol ure hoje nas je presenetil sneg. Še dobro, da smo imeli za najmlajšega člana s seboj zimske čevlje. Po vzponu smo se spustili do morja, kjer je bilo poletno vroče.

Nova mapa
Od pomladi do zime in nazaj. Oziroma iz Poklona na Vojak-a.

Drugi dan nas je čakalo slabše vreme, obiskali smo Opatijske muzeje. V najbolj znani vili, vili Angiolini (po kateri se imenuje tudi park) so ravno postavili razstavo o bontonu v turizmu. Nadvse zanimivo, tudi za najmlajše obiskovalce. V interaktivni igri se namreč vsak znajde na zidu;) Sledil je ogled slik z očali za tridimenzionalno gledanje, nato pa še preskok v Švicarsko hišo kjer  je na ogled razstava o zgodovini Opatije. Tudi zanimivo. Še posebej relief na katerem se prižigajo lučke;)

Nova mapa1
Tudi v dežju se najde zabava;) Ogled muzejev, ples v dežju in še marsikaj.
Nova mapa2
Šetališče Franca Jožefa – prepovedano za pse in kolesarje, posebne pasje plaže, počivališča z razgledom …

Prihodnji dan smo se ponovno zbudili v sončno jutro in se odpravili na pohod do Lovrana. No, najmlajši je šel kar s kolesom. Zanimiv sprehod, le hiteti nismo mogli, ker je bilo po poti preveč zanimivosti – od kamenčkov za metanje v vodo, do kamnov za plezat, igrišč, super ležalnikov, zanimivih jam in še in še je bilo razlogov za počasno napredovanje. A smo dospeli in si v Lovranu privoščili odlično kosilo. Nato pa proti domu, po najdaljši poti;)

 

Nova mapa3
Skale, kamni, kamenčki, jame, igrišča, počivališča, za 9 kilometrov porabimo pol dneva;)

Vsekakor priporočamo za izven sezonski oddih …

Velikonočne norčije

Da nam ni treba pojesti preveč jajc in ker jih nekateri sploh ne jemo, smo letos naredili malce drugačne “pirhe”. Opazovali smo kako hitro jim rastejo lasje in jih pridno zalivali. Na koncu so mali možje posedli kar v avtobus in se odpeljali k babici. Kokoška v velikem jajcu je ostala doma;) Vas zanima kdo znese tako veliko jajce? Balonček;)

Prišlo je razigrano opičje leto

IMG_3008Pa so v novo leto – opičje leto vstopili tudi Kitajci in vsi ostali, ki uporabljajo lunarno – solarni koledar. To je idealna priložnost, da otroke seznanimo s kitajsko kulturo. Mi smo se letos lotili kuhanja kitajskih specialitet, seznanili pa smo se tudi z zgodbo o pošasti Nian in o vseh živalih kitajskega horoskopa. Za poglabljanje v pismenke nam je zmanjkalo časa, saj je bila igra pomembnejša in čakal nas je še ples ob zvokih kitajske glasbe.IMG_2980

Kofce na božični dan

Na Kofcah je vedno prijetno. Čudoviti razgledi, odlična hrana in “kotiček za najmlajše”. In ponavadi so nad meglo. Čeprav … se spomnim našega prvega družinskega obiska Kofc, ko se je koča še kopala v megli in smo kar hodili in hodili tja proti Kladivu, da smo končno prišli iznad “smetane”. Tokrat tudi v dolini ni bilo megle in kar ne morem verjeti, da smo bili letos  prvič gor. Štartali smo iz Mrzlega studenca, da je mali škrat zmogel sam celo pot gor in dol. Sneg smo komajda našli, smo pa v gozdu v življenje obudili škratka, ki nam je pričaral nekaj božičnega vzdušja.Kofce

Za ideje od kje se na Kofce povzpeti priporočam hribi.net.